The information and views set out in this project website are those of the author(s) and do not necessarily reflect the official opinion of the European Union. Neither the European Union institutions and bodies nor any person acting on their behalf may be held responsible for the use which may be made of the information contained therein.

© 2018 CALIF / Opéra de Massy

CONTACT US

PROJEKT

Evropski projekt EducOpera (2017-2019) združuje naslednje države: Francija (Opera de Massy, vodja projekta in iriv conseil), Italija (Univerza v Perugiji), Slovenija (ZRC SAZU), Danska (Univerza Aarhus) in Španija (Infodef). Njegov namen je ponuditi izobraževanje preko opere, ki služi kot primer neformalnega in priložnostnega učenja za mlade, s čimer se bodo posredno izognili ali se lažje soočili s težavami pri učenju.


Projekt vodi Opera de Massy in ga podpira Evropska komisija.

Medtem ko se dejavniki, ki vodijo v zgodnje opuščanje šolanja, razlikujejo od države do države (Priporočilo o politikah za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, ES, 2011), lahko vzroke za neučinkovitost politik najdemo v treh tipičnih pomanjkljivostih: 1. pomanjkanje celovite strategije; 2. pomanjkanje oblikovanja politike, ki temelji na dokazih; in 3. nezadostno preprečevanje in zgodnje ukrepanje. Učenje glasbe krepi kognitivni, čustveni, fizični in socialni razvoj mladih in je glavni vir ustvarjalnosti. Zgodnje glasbeno izobraževanje in tudi splošno umetniško izobraževanje je zelo pomembno, saj otroci postanejo odprti za zunanji svet in pridobijo ustrezno znanje in kritično razmišljanje za izmenjavo vrednot s prihodnjimi generacijami (Suzana Kubik, France Musique, 2016). V pristopu, ki temelji na praksi, postane po besedah David J. Elliota (retorika v izobraževanju in glasbenika), glasbeno izobraževanje bolj pragmatično kot estetsko. Antti Juvonen pravi, da je »v središču te pedagogike glasbena izkušnja. Učence je treba pozvati, naj igrajo instrumente in pojejo, da bi bolje razumeli glasbo ne kot abstrakcijo, ampak preko prakso z občutki, ki jih ta razkriva. To je metodološko načelo, ki daje v ospredje občutek in razumevanje pred pridobivanjem teoretičnega znanja" V šoli je glasbeno izobraževanje navadno del obveznega izobraževanja. Glasbena vzgoja ima tri cilje, da se dijaki naučijo: poslušanja glasbe; igranja in/ali ustvarjanja glasbe; pridobijo glasbeno oziroma umetniško izobrazbo. Izvajajo se tri glavne pedagoške dejavnosti: poslušanje, igranje in ustvarjanje. V dopolnjevanju formalnega izobraževanja so na voljo številne zunajšolske dejavnosti, kot so zbori v šolah ali zunaj šol, ki imajo vaje vse leto in izvajajo koncerte. Poleg tega izobraževanje glasbe združuje veliko znanja: zgodovino, literaturo ali znanost. Zato ima posebno vlogo pri transverzalnih pedagoških strategijah in multidisciplinarnem učenju (kot je zgodovina umetnosti). Mnoge organizacije izven šole ponujajo številne možnosti za igranje glasbe: v društvih, v konservatorijih ...

Izobraževanje preko opere omogoča da se mladi odprejo umetnosti in kulturi (najbolj podpira ključno kompetenco 8) preko glasbene prakse, ki je bila nekoč zelo priljubljena. Ta pedagoški pristop daje glavno prednost ustvarjalnosti (ključna kompetenca 7) in zato omogoča usklajen osebni razvoj. Opera vključuje discipline, kot so glasba, risanje, šport, ples… Izobraževanje z opero lahko razkrije skrite talente, izboljša skupnostni duh in krepi timsko delo, izboljšuje znanje o kulturi, omogoča pridobivanje različnih kompetenc, pripomore k obvladovanju svojega telesa, koncentraciji in dihanju, spodbuja spomin, krepi pisno in ustno izražanje v materinem jeziku ali tujem jeziku (ključna kompetenca 1 in 2), razvija osebnost najstnikov in je glavno sredstvo za krepitev njihove moči. EducOpera se s pridobivanjem spretnosti in kompetenc preko opernega izobraževanja bojuje tudi proti zgodnjem opuščanju šolanja (Early School Leaving, ESL). Da bi dosegel ta cilj, namerava oblikovati 3 glavne intelektualne dosežke:

1- Orodje in metodo (IO1) za prepoznavanje in ocenjevanje kompetenc, ki jih pridobijo najstniki, preko izobraževanja z glasbo na splošno in zlasti preko opere in  ki bi lahko bile ustrezne spretnostim in kompetencam, zahtevanim v šoli.

2- Usposabljanje za mentorje (IO2) - učitelje, ki se usposabljajo za ta pedagoški in inovativni pristop, da bi obogatili svojo poklicno prakso in bili sposobni uporabljati IO1 pri njihovem delu.

3. Navodila za strokovnjake, da bi lahko razložili pristop EducOpera drugim učiteljem (v šoli in zunaj šole), ki poučujejo glasbeno vzgojo (IO3), delujejo proti zgodnjemu opuščanju šolanja (ESL); in ki se učijo povezovanja formalnega , neformalnega in priložnostnega učenja.

Na podlagi nacionalnih izkušenj in pedagoških strategij, ki so že bile izvedene, je projekt EducOpera ponuja splošno pedagoško strategijo za izboljšanje izobraževanja preko opere in s tem inovativen način boja proti zgodnjemu opuščanju šolanja (ESL) v Evropi.

DELEŽNIKI V PROJEKTU

 

Zavod BOB, izobraževalni in kulturni mladinski center;   
Zavod BOB je center za neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne dejavnosti, socialno podjetništvo in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju. Vključuje tudi delo z osipniki in jim pomaga pri ponovnem vključevanju v formalno izobraževanje.

Glasbena matica, društvo,
Glasbena matica je glasbeno društvo z dolgo tradicijo. Ukvarja se z neformalnim glasbenim izobraževanjem, zborovstvom, organizira koncerte, opravlja založniško dejavnost. V svoje redno delo vključujejo veliko mladih glasbenikov, predvsem študentov glasbenih smeri ter izvajajo glasbene programe, delavnice, koncerte z in za otroke.

SVŠGUGL, Highschool;
SVŠGUGL (Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana) združuje različne programe kot so predšolska vzgoja in gimnazijski program ter programe umetniških smeri – sodobni ples, film in gledališče. Osredotoča se na razvijanje umetniških in kulturnih kompetenc pri dijakih, izvaja pa tudi programe za izobraževanje odraslih.


 

CILJNE SKUPINE

 

UČITELJI V ŠOLI:
Alenka     Bobek;    profesorica glasbe, SVŠGL
Miljana    Sgerm;    profesorica glasbe, SVŠGL
Katja Virant Iršič; profesorica glasbe, SVŠGL
Dušan Teropšič; plesni pedagog, SVŠGL
Alenka Kovačič, profesorica glasbe, OŠ VIČ

UČITELJI IZVEN ŠOLE:
Lucija Pavlovič, programska organizatorica, Glasbena matica
Veronika Brvar,    predsednica društva, muzikologinja, Glasbena matica
Metoda Kink, tajnica društva, korepetitorka, muzikologinja, Glasbena matica
Neja Šmid, mladinska delavka, Zavod BOB
Damijan Močnik, skladatelj
Nana Milčinski, režiserka
Mateja Jerebic, koreografinja
Irma Močnik, zborovodkinja
Franci Krevh, tolkalist



 

 

 

 

TESTIRANJE V SLOVENIJI
EducOpera je sodelovala pri oblikovanju nove slovenske mladinske opere z naslovom Všeč si mi, ki vključuje mlade v proces nastajanja opere. Opera je namenjena temi migracij in socialne izključenosti, poudarja vprašanja migracij v sodobnem svetu, spodbuja medsebojno spoštovanje in dviguje ozaveščenost o enakosti med ljudmi različnih ras, kulture, religije ...

V opero je bilo vključenih okoli 70 mladih, vendar smo za testiranje v okviru projekta EducOpera izbrali predvsem dijake izbrane srednje šole, ki je bla v projektu deležnik (SVŠGUGL). Šola je bila vključena v proces ustvarjanja opere na različne načine – nekateri dijaki so sodelovali v zboru, nekateri kot solisti, da pa bi se osredotočili tudi na tiste, ki so umetniško (glasbeno) manj vešči, smo jih vključili v proces izdelave predstavitvenega filma o operi, ki je dostopen na:  https://www.youtube.com/watch?v=E1EXOlAXIrs

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 



Veliko učencev te šole (in drugih) je prišlo tudi na ogled predstave, pri čemer so pred tem prejeli učno gradivo kot podlago za ogled. Učno pripravo so učitelji izvedli pri redni uri glasbene vzgoje v srednji šoli. Da smo se lahko posebej osredotočili na osipnike, smo v projekt vključili tudi Zavod BOB, zavod za kulturo mladih, ki že več let pripravlja programe za mlade osipnike in skrbi za njihovo vključevanje v šolski proces, na trg dela ali vključevanje v družbo. Prav v tem primeru je prostovoljno delo ključnega pomena za njihovo integracijo in motivacijo, zato smo jih povabili kot prostovoljce, ki so sodelovali pri projektu izdelave dokumentarnega filma. Mladi so delali intervjuje, snemali s kamero, se udeleževali rednih pevskih, plesnih in inštrumentalnih vaj, spoznavali zaodrje Cankarjevega doma kot največje koncertne inštitucije v Sloveniji. Ta del vključevanja se je izkazal tudi za podvržen ospiništvu, zaradi različnih razlogov, je do konca projekta ostal z nami le en mladostnik.  

V samo delo so bili vključeni profesionalni mentorji, tako učitelji v šoli kot mentorji izvenšolskih dejavnosti:  4 glasbeni učitelji, učitelj sodobnega plesa, učitelj filma in fotografije, mladinska delavka, 2 muzikologa, režiserka, koreografinja, zborovodkinja, dirigent, tolkalist in učiteljica vokalne tehnike.

V projektu smo mlade preko testirali preko spletnih vprašalnikov, v evalvacijo pa smo vključili tudi njihove starše, saj se je izkazalo, da učitelji v šolah odklanjajo tovrstno dodatno delo, zaradi prekomerne obremenjenosti s šolskimi procesi. Učiteljski poklic znotraj glasbene vzgoje je tudi specifični, saj navadno učitelj glasbe srečuje po preko 500 dijakov tedensko in se težko poglobi v individualne odnose z učenci. 

V Sloveniji so bili mladi vključeni v proces oblikovanja opere 9 mesecev. V raziskavo je bilo vključenih 26 udeležencev, od tega 20 deklic in 6 fantov povprečne starosti 13,8 let. V nadaljevanju predstavljam odgovore na nekatera vprašanja, ki odražajo, katere kompetence izpostavljajo mladi in kako vidijo njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. V raziskavi smo mladim omogočili, da svoje izkušnje izrazijo v pripovedni obliki, ne da bi omejili dolžino. Skoraj vsi so se na povabilo odzvali in poročali o skoraj izključno pozitivnih izkušnjah. Med redkimi negativnimi vidiki so navedli le trdo delo in težave pri usklajevanju s šolskimi obveznostmi.

 

 



 

Rezultati so pokazali, da je na mlade močno vplivala vsebina opere. Mladi, ki so sodelovali v operi, močno poudarjajo (kot kompetenco), da so si pridobili drugačen pogled na migrante in strpnost do tistih, ki so drugačni. To se jim je zdelo še pomembnejše kot pridobivanje kompetenc na glasbenem in plesnem področju, medtem ko so kot tretji dosežek poudarjali sodelovanje v skupinskem ali skupinskem delu. V razmišljanju, ki se osredotoča na uporabnost pridobljenih kompetenc v prihodnosti, so med prvimi tremi kompetencami poudarili pomen pridobljenega znanja (v zvezi z vsebino ali glasbenimi spretnostmi in znanjem), strpnosti in samozavest. Sklepamo, da je ta kompetenca povezana tako s tematskim kontekstom opere kot tudi z medsebojnim sodelovanjem ter potrebno strpnostjo in vztrajnostjo v praksi ter zaupanjem, ki jih bo okrepilo v šolskem procesu. V krajši raziskavi smo vprašali  tudi starše, kako vidijo svoje otroke po zaključku procesa ustvarjanja opere in predvsem, kaj so mladi pridobili s svojim sodelovanjem. Večina staršev je omenila, da so mladi dobri prijatelji, kar jih je zelo pritegnilo k sodelovanju v operi, opazili pa so tudi napredek na umetniški in osebni ravni. Mnogo mladih se vključuje tudi v nadaljnje umetniško glasbene projekte, pridobili so na samozavesti za tovrstno vključevanje, nekateri vidijo v tem tudi svojo poklicno prihodnost. Glavni deležnik – Glasbena matica pa je izrazila nadaljno željo po implementaciji orodja IN metod EducOpere v svoje projekte, prav tako so razvili dobro mrežo za nadaljnje medsebojno sodelovanje.

18 et 19.01.20

IO 1 :

click on the logo

IO 2 :

click on the logo